Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 2. četrtletje 2026

Stopnja brezposelnosti nižja kot četrtletje prej

V 2. četrtletju letos je upadlo število brezposelnih in zraslo število delovno aktivnih. Desetina slednjih je delala z delovnim časom, krajšim od polnega. Med njimi sta bili skoraj dve tretjini žensk.

Stopnja brezposelnosti 3,8-odstotna

V spomladanskih mesecih letošnjega leta je bilo brezposelnih 39.000 oseb, kar je za 4.000 manj kot v predhodnem četrtletju, po drugi strani pa za 6.000 več kot v istem obdobju lani. Med njimi je bilo nekoliko več moških (51 %) kot žensk (49 %).

Stopnja brezposelnosti je znašala 3,8 %. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je znižala za 0,4 odstotne točke, v primerjavi z 2. četrtletjem lani pa zvišala za 0,6 odstotne točke. V slednjem je namreč dosegla najnižjo vrednost do zdaj, in sicer 3,2 %.

Med moškimi je bila 3,6-odstotna, med ženskami pa 4,0-odstotna. Pri obeh je bila višja kot pred enim letom – pri prvih za 0,2 odstotne točke, pri drugih pa za 1 odstotno točko.

Stopnja brezposelnosti, Slovenija, 2016–2026


Delovno aktivnih znova več kot milijon

Število delovno aktivnih prebivalcev je vnovič preseglo milijon. Ocenjujemo, da jih je bilo v opazovanem obdobju 1.001.000 oz. za skoraj odstotek več kot pred enim letom. Med njimi se je povečalo število zaposlenih v rednem delovnem razmerju, zaposlenih v drugih oblikah dela in oseb, ki so opravljale študentsko delo. Slednjih je bilo 35.000. Njihovo število se še naprej povečuje, saj jih je bilo za 4.000 več na četrtletni in 10.000 več na medletni ravni.

Število samozaposlenih je v primerjavi s predhodnim četrtletjem ostalo na podobni ravni, v primerjavi z lanskim 2. četrtletjem pa upadlo za nekaj več kot desetino, na 115.000.

Ženske predstavljale skoraj dve tretjini vseh, ki delo opravljajo z delovnim časom, krajšim od polnega

Nekaj manj kot 100.000 delovno aktivnih je delalo z delovnim časom, krajšim od polnega, skoraj dve tretjini ženske. Najpogostejši razlog za krajši delovni čas je bilo izobraževanje (29 %), četrtina vseh s krajšim delovnim časom je namreč opravljala študentsko delo.

Četrtina delovno aktivnih je delovnik, krajši od 36 ur tedensko, opravljala zaradi bolezni ali invalidnosti, nekaj več kot desetina, in sicer večinoma ženske, pa zaradi skrbi za otroke ali odrasle sorodnike.

Stopnja delovne aktivnosti višja, med neaktivnimi največ upokojencev ter dijakov in študentov

Med prebivalci, starimi 15 let ali več, je bilo delovno aktivnih 56,1 %, kar je za 0,5 odstotne točke več kot v predhodnem četrtletju in za 0,2 odstotne točke več kot v 2. četrtletju lani.

Po drugi strani je bilo 41,7 % prebivalcev, starejših od 14 let, neaktivnih. Večino so predstavljali upokojenci ter dijaki in študenti.

Med prebivalci, starimi 20–64 let, se je stopnja delovne aktivnosti v primerjavi z ravnijo pred enim letom dvignila za 0,6 odstotne točke in je znašala 78,6 %. V tej starostni skupini je bil delež neaktivnih manj kot petinski (19 %).

SiStat

Metodološka pojasnila

Poročila o kakovosti

SORODNE OBJAVE