Mednarodni dan mladih

12. avgust, mednarodni dan mladih

Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo za 27,1 % manj mladih (15–29 let) kot ob osamosvojitvi. Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti med njimi sta bili nižji od povprečja EU. Skoraj polovica prebivalcev, starih 20–24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje.

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih. Namenjen je vsakoletnemu opozarjanju na tematike in vprašanja, pomembna za mlade, ter njihovo pomembno vlogo v družbi. Letošnja tema je Različni konteksti, skupne želje. Z njo želijo ZN poudariti, da imajo mladi po vsem svetu kljub različnim lokalnim in državnim okoliščinam enake cilje – dostojanstvo, priložnosti, sodelovanje, dostojno delo, kakovostno izobraževanje in trajnostno prihodnost. Enotne opredelitve mladih ni. Najpogosteje mednje uvrščamo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, v nekaterih primerih pa tudi med 15. in 24. letom ali med 15. in 34. letom.

Mladih čedalje manj

Število mladih v Sloveniji, starih 15–29 let, se zmanjšuje – na začetku leta jih je bilo 328.771 ali za 27,1 % manj kot leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je bil največji prav v letu osamosvojitve, 22,5-odstoten, medtem ko letos znaša 15,4 %. Po statističnih regijah jih največ živi v osrednjeslovenski (17,6 %), najmanj pa v pomurski (12,5 %).

Med članicami EU so imeli lani največji delež mladega prebivalstva na Danskem (19,0 %), najmanjšega pa v Bolgariji (13,7 %). Slovenija je spadala med države z najmanjšimi deleži mladih; za njo sta se poleg Bolgarije uvrstili le še Litva (15,1 %) in Latvija (14,6 %). Povprečje EU je sicer znašalo 16,4 %.



Največ z doseženo srednješolsko izobrazbo

Nekaj manj kot polovica (46,6 %) mladih, starih 15–29 let, je imela lani dokončano srednješolsko izobrazbo, 35,1 % osnovnošolsko ali manj in 18,2 % višje- ali visokošolsko. Pri tem je treba upoštevati, da se precejšen delež mladih v tej starostni skupini še izobražuje. Slika je precej drugačna pri 29-letnikih – 9,7 % jih ima doseženo največ osnovnošolsko izobrazbo, 51,1 % srednješolsko in 39,2 % višje- ali visokošolsko.
Med prebivalci Slovenije, starimi 15 let ali več, jih ima največ končano srednješolsko izobrazbo (52,0 %), sledijo tisti z višje- ali visokošolsko (26,6 %), najmanj pa jih ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj (21,4 %).

Največ dijakov in dijakinj v srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah

V šolskem letu 2025/26 je bilo v srednje šole vpisanih 86.624 dijakov in dijakinj – največ v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje (46,8 %), sledili sta srednje splošno izobraževanje (34,4 %) ter nižje in srednje poklicno izobraževanje (18,8 %). Največ dijakov (43,4 %) je izbralo področje tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, največ dijakinj (43,0 %) pa področje splošnih izobraževalnih programov.



Na terciarni ravni se izobražuje skoraj polovica mladih v Sloveniji

Lani je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 49,0 % mladih, starih 20–24 let, kar nas je uvrščalo tik pod vrh EU, potem ko je bil predlani ta delež 46,9-odstoten. Večji delež je imela le Grčija (49,4 %), medtem ko je povprečje EU znašalo 36,7 %. Najmanjša deleža sta dosegla Malta (27,4 %) in Luksemburg (9,3 %).



Koliko mladih ni vključenih v izobraževalni sistem?

Večina mladih, starih 18–24 let, je v Sloveniji vključena v izobraževanje. Lani je bilo med njimi takih, ki so bili brez izobrazbe ali so imeli dokončano največ osnovno šolo in se niso izobraževali ali usposabljali, 5,5 % . V članicah EU so imeli najmanjši delež na Hrvaškem (2,1 %), povprečje EU pa je znašalo 9,1 %.



Med prebivalci Slovenije, starimi 15–29 let, je bilo 7,6 % takih, ki niso bili niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje niti niso bili delovno aktivni (NEET). Po tem kazalniku se je Slovenija uvrstila med tri najuspešnejše države Unije. Še manjša deleža sta dosegli le Nizozemska (5,3 %) in Švedska (5,9 %), največjega pa Romunija (19,2 %). Povprečje EU je znašalo 11,0 %.



Stopnja brezposelnosti nižja od povprečja EU

Med mladimi, starimi 15–29 let, je bila lani stopnja delovne aktivnosti 47,1-odstotna. To je manj od povprečja EU, ki je znašalo 49,1 %. Najvišjo stopnjo so izmerili na Nizozemskem (79,9 %), najnižjo pa v Italiji (33,1 %).

Stopnja brezposelnosti mladih je znašala 8,7 % in je bila nižja od povprečja članic EU (11,7 %). Najnižjo so zaznali na Malti (6,1 %) in najvišjo v Španiji (18,6 %).



Stopnja tveganja revščine nižja med mladimi

Stopnja tveganja revščine med mladimi, starimi 18–24 let, je bila 8,2-odstotna, med vsemi prebivalci Slovenije pa 14,3-odstotna. Povprečje EU za vse prebivalce je znašalo 16,3 %.

Slovenija je imela med članicami EU v opazovani starostni skupini najnižjo stopnjo. Sledila ji je Malta z 8,5 %, najvišji stopnji tveganja pa sta zaznali Finska (37,0 %) in Danska (30,4 %). Povprečje EU je bilo 21,8 %.



Skoraj 65 % mladih v Sloveniji ima razvite vsaj osnovne digitalne veščine

Za aktivno sodelovanje v sodobni družbi so vse pomembnejše dobro razvite digitalne veščine. Te omogočajo učinkovito in varno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Raven digitalnih veščin je bila med mladimi, starimi 16–29 let, višja kot med vsemi prebivalci, starimi 16–74 let. Pri prvih je imela zelo dobro razvite digitalne veščine tretjina, pri drugih pa petina. Pri obeh starostnih skupinah je Slovenija po tem deležu zaostajala za povprečjem EU (43 % oz. 31 %). Skoraj dve tretjini mladih v Sloveniji ima razvite vsaj osnovne digitalne veščine. Brez digitalnih veščin je bilo v Sloveniji in EU manj kot 1 % mladih ter 2,5 % vseh prebivalcev.



Skoraj tri četrtine mladih v EU živi s starši

V Sloveniji je lani s starši živelo 79,9 % mladih (16–29 let). Med moškimi je bilo takih 83,2 %, med ženskami pa 76,1 %. S tem smo presegali povprečje EU, ki je znašalo 68,5 %. Najmanjši delež mladih, ki so živeli s starši, so imeli na Danskem (32,5 %), največjega pa na Hrvaškem (89,1 %).
Mladi v Sloveniji so se od staršev odselili povprečno pri starosti 28,8 leta. Moški so to storili pri povprečni starosti 30 let, ženske pa pri 27,5 leta. Najbolj zgodaj so odšli od doma mladi na Finskem, in sicer v povprečju pri 21,3 leta, najpozneje pa na Hrvaškem (31,5 leta). Povprečna starost ob odselitvi od staršev je v EU znašala 26,3 leta.

SiStat

Metodološka pojasnila

Poročila o kakovosti

SORODNE OBJAVE