- Domov
- Podatki
- BDP in nacionalni računi
- Bruto domači proizvod in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost, 2025
Bruto domači proizvod in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost, 2025
BDP lani realno zrasel za 1,5 %
Bruto domači proizvod je v letu 2025 po reviziji letnih ocen znašal 71.171 milijonov EUR. V primerjavi s predhodnim letom je bil v tekočih cenah večji za 5,5 %, realno pa za 1,5 %. Opravljena je bila tudi redna revizija podatkov treh predhodnih let.
- 31. 8. 2026 ob 10:30
- |
- brez statusa
- Jure Lasnibat
- |
- Povpraševanje po podatkih
Gospodarska rast lani zmerna
Po oceni, pripravljeni na podlagi letnih podatkovnih virov, je bruto domači proizvod za leto 2025 znašal 71.171 milijonov EUR. To je bilo nominalno oz. merjeno v tekočih cenah za 5,5 % več kot leto prej, merjeno v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 1,5 % več. Gospodarska rast se je lani še naprej umirjala, potem ko je v letu 2023 znašala 2,6 % in predlani 2,0 %.
Vrednost ocene rasti obsega BDP je po letni oceni za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 16. februarja 2026.
Proizvodnja se je realno povečala za 1,0 %, vmesna potrošnja pa za 0,5 %.
K povečanju obsega BDP v letu 2025 so največ prispevali informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter gradbeništvo – vsako od teh področij po 0,3 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so h gospodarski rasti dodala področja zdravstvo in socialno varstvo (v okviru tega največ socialno varstvo, ki ima sicer trikrat nižjo dodano vrednost kot zdravstvo), poslovanje z nepremičninami ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.
Negativno so na gospodarsko rast vplivale predvsem predelovalne dejavnosti (−0,3 odstotne točke). Sledila so področja oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo in ravnanje z odpadki ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (vsako od teh po −0,1 odstotne točke).
Rast končne potrošnje in investicij, uvoz zrasel bolj kot izvoz
Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 2,4 %. K temu so prispevali izdatki na domačem trgu za vse skupine proizvodov; najbolj za trajno blago (rast 5,8 %), sledili so izdatki za poltrajno (3,1 %) in netrajno blago (2,7 %) ter za storitve (2,1 %).
Končna potrošnja sektorja država se je realno povečala za 3,2 %, pri čemer so izdatki za individualne storitve zrasli za 3,4 %, za kolektivne pa za 2,7 %.
Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 5,3 %; v zgradbe za 6,2 %, v opremo in stroje za 5,2 % ter v proizvode intelektualne lastnine za 3,8 %.
Zaloge so se povečale bolj kot leto prej. Spremembe zalog so predstavljale 0,9 % BDP (0,4 odstotne točke več kot v 2024), predvsem zaradi povečanja zalog nedokončane proizvodnje in trgovskega blaga.
Saldo menjave s tujino je bil še vedno pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3.874 milijonov EUR, a se je obseg uvoza blaga in storitev ponovno zvišal bolj kot pri izvozu. Vrednost izvoza se je realno zvišala za 0,2 % (pri blagu je bila nižja za 0,7 %, pri storitvah pa višja za 3,2 %). Vrednost uvoza je realno zrasla za 2,8 % (pri blagu za 3,1 %, pri storitvah za 1,2 %). Pogoji menjave s tujino so se znova izboljšali; cene so pri izvozu porasle bolj (1,4 %) kot pri uvozu (0,1 %).
Večji delež sredstev za zaposlene, manjši delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka ter davkov
V primerjavi z letom 2024 se je delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu povečal za 0,6 odstotne točke in je znašal 52,0 %. Delež davkov na proizvodnjo se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke, na 12,8 % BDP. Delež subvencij se je povečal za 0,1 odstotne točke, na 1,5 % BDP. Delež potrošnje stalnega kapitala je upadel za 0,2 odstotne točke, obsegal je 18,0 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je zmanjšal za 0,1 odstotne točke, na 18,7 % BDP.
Zaposlenost po dolgem obdobju rasti nekoliko upadla
Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 0,5 %, število samozaposlenih pa povečalo za 1,7 %. Skupna zaposlenost se je zmanjšala za približno tisoč oseb oz. 0,1 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.102.000 oseb. Od tega je bilo zaposlenih 79,5 %, samozaposlenih pa preostalih 20,5 %.
Na zmanjšanje skupne zaposlenosti so najbolj vplivale predelovalne dejavnosti (približno 4.000 oseb manj oz. −0,4 odstotne točke prispevka k skupni spremembi), največji pozitivni prispevek pa je bil v zdravstvu in socialnem varstvu (približno 2.000 oseb več oz. 0,2 odstotne točke prispevka).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Po oceni, pripravljeni na podlagi letnih podatkovnih virov, je bruto domači proizvod za leto 2025 znašal 71.171 milijonov EUR. To je bilo nominalno oz. merjeno v tekočih cenah za 5,5 % več kot leto prej, merjeno v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 1,5 % več. Gospodarska rast se je lani še naprej umirjala, potem ko je v letu 2023 znašala 2,6 % in predlani 2,0 %.
Vrednost ocene rasti obsega BDP je po letni oceni za 0,5 odstotne točke višja kot po četrtletni oceni, objavljeni 16. februarja 2026.
Proizvodnja se je realno povečala za 1,0 %, vmesna potrošnja pa za 0,5 %.
K povečanju obsega BDP v letu 2025 so največ prispevali informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter gradbeništvo – vsako od teh področij po 0,3 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so h gospodarski rasti dodala področja zdravstvo in socialno varstvo (v okviru tega največ socialno varstvo, ki ima sicer trikrat nižjo dodano vrednost kot zdravstvo), poslovanje z nepremičninami ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.
Negativno so na gospodarsko rast vplivale predvsem predelovalne dejavnosti (−0,3 odstotne točke). Sledila so področja oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo in ravnanje z odpadki ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (vsako od teh po −0,1 odstotne točke).
Rast končne potrošnje in investicij, uvoz zrasel bolj kot izvoz
Končna potrošnja gospodinjstev se je realno povečala za 2,4 %. K temu so prispevali izdatki na domačem trgu za vse skupine proizvodov; najbolj za trajno blago (rast 5,8 %), sledili so izdatki za poltrajno (3,1 %) in netrajno blago (2,7 %) ter za storitve (2,1 %).
Končna potrošnja sektorja država se je realno povečala za 3,2 %, pri čemer so izdatki za individualne storitve zrasli za 3,4 %, za kolektivne pa za 2,7 %.
Bruto investicije v osnovna sredstva so realno zrasle za 5,3 %; v zgradbe za 6,2 %, v opremo in stroje za 5,2 % ter v proizvode intelektualne lastnine za 3,8 %.
Zaloge so se povečale bolj kot leto prej. Spremembe zalog so predstavljale 0,9 % BDP (0,4 odstotne točke več kot v 2024), predvsem zaradi povečanja zalog nedokončane proizvodnje in trgovskega blaga.
Saldo menjave s tujino je bil še vedno pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3.874 milijonov EUR, a se je obseg uvoza blaga in storitev ponovno zvišal bolj kot pri izvozu. Vrednost izvoza se je realno zvišala za 0,2 % (pri blagu je bila nižja za 0,7 %, pri storitvah pa višja za 3,2 %). Vrednost uvoza je realno zrasla za 2,8 % (pri blagu za 3,1 %, pri storitvah za 1,2 %). Pogoji menjave s tujino so se znova izboljšali; cene so pri izvozu porasle bolj (1,4 %) kot pri uvozu (0,1 %).
Večji delež sredstev za zaposlene, manjši delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka ter davkov
V primerjavi z letom 2024 se je delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu povečal za 0,6 odstotne točke in je znašal 52,0 %. Delež davkov na proizvodnjo se je zmanjšal za 0,2 odstotne točke, na 12,8 % BDP. Delež subvencij se je povečal za 0,1 odstotne točke, na 1,5 % BDP. Delež potrošnje stalnega kapitala je upadel za 0,2 odstotne točke, obsegal je 18,0 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je zmanjšal za 0,1 odstotne točke, na 18,7 % BDP.
Zaposlenost po dolgem obdobju rasti nekoliko upadla
Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 0,5 %, število samozaposlenih pa povečalo za 1,7 %. Skupna zaposlenost se je zmanjšala za približno tisoč oseb oz. 0,1 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.102.000 oseb. Od tega je bilo zaposlenih 79,5 %, samozaposlenih pa preostalih 20,5 %.
Na zmanjšanje skupne zaposlenosti so najbolj vplivale predelovalne dejavnosti (približno 4.000 oseb manj oz. −0,4 odstotne točke prispevka k skupni spremembi), največji pozitivni prispevek pa je bil v zdravstvu in socialnem varstvu (približno 2.000 oseb več oz. 0,2 odstotne točke prispevka).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Bruto domači proizvod, 2022–2025, Slovenija
2022 2023 2024 2025
BDP v tekočih cenah, mio. EUR 56.901 64.119 67.478 71.171
Sprememba obsega BDP, % 2,6 2,6 2,0 1,5
BDP na prebivalca, EUR 26.975 30.237 31.726 33.380
Zaposlenost, tisoč oseb 1.082 1.098 1.103 1.102
Dodana vrednost po proizvodnih dejavnostih in BDP, Slovenija, 2025
V tekočih cenah Delež v BDP Sprememba obsega Prispevek k rasti obsega BDP
mio. EUR % odstotne točke
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.107 1,6 -0,7 0,0
B Rudarstvo 186 0,3 -11,9 0,0
C Predelovalne dejavnosti 13.320 18,7 -1,6 -0,3
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 1.563 2,2 -3,6 -0,1
E Oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, saniranje okolja 578 0,8 -12,7 -0,1
F Gradbeništvo 4.232 5,9 4,6 0,3
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7.103 10,0 -0,8 -0,1
H Promet in skladiščenje 3.727 5,2 2,6 0,1
I Gostinstvo 1.643 2,3 3,8 0,1
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.893 4,1 7,3 0,3
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 3.225 4,5 5,8 0,3
L Poslovanje z nepremičninami 4.454 6,3 3,6 0,2
od tega: pripisana stanovanjska dejavnost gospodinjstev 3.368 4,7 1,1 0,1
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4.554 6,4 3,6 0,2
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.747 2,5 3,0 0,1
O Dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti 3.844 5,4 2,2 0,1
P Izobraževanje 3.603 5,1 1,3 0,1
Q Zdravstvo in socialno varstvo 3.905 5,5 4,6 0,2
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 769 1,1 3,5 0,0
S Druge dejavnosti 635 0,9 -3,7 0,0
T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem 47 0,1 4,9 0,0
U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
Dodana vrednost skupaj 63.133 88,7 1,5 1,4
Neto davki na proizvode 8.038 11,3 1,6 0,2
Bruto domači proizvod 71.171 100,0 1,5 1,5
Izdatkovna struktura BDP, Slovenija, 2025
V tekočih cenah Delež v BDP Sprememba obsega Prispevek k rasti obsega BDP
mio. EUR % odstotne točke
Domača potrošnja skupaj 67.297 94,6 3,7 3,5
Končna potrošnja 51.541 72,4 2,7 1,9
gospodinjstva 35.411 49,8 2,4 1,2
NPISG 815 1,1 4,4 0,0
država 15.315 21,5 3,2 0,6
Bruto investicije 15.755 22,1 7,2 1,5
bruto investicije v osnovna sredstva 15.091 21,2 5,3 1,1
spremembe zalog 661 0,9 0,4
spremembe vrednostnih predmetov 3 0,0 0,0
Saldo menjave s tujino 3.874 5,4 -1,9
Izvoz blaga in storitev 55.484 78,0 0,2 0,1
izvoz blaga 42.137 59,2 -0,7 -0,5
izvoz storitev 13.347 18,8 3,2 0,6
Minus: uvoz blaga in storitev 51.610 72,5 2,8 2,1
uvoz blaga 42.436 59,6 3,1 1,9
uvoz storitev 9.174 12,9 1,2 0,2
Bruto domači proizvod 71.171 100,0 1,5 1,5
Dohodkovna struktura BDP, Slovenija, 2025
V tekočih cenah Delež v BDP Sprememba deleža
mio. EUR % odstotne točke
Bruto domači proizvod 71.171 100,0
Sredstva za zaposlene 37.028 52,0 0,6
Davki na proizvodnjo in uvoz 9.114 12,8 -0,2
Minus: subvencije 1.059 1,5 0,1
Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek 26.088 36,7 -0,3
potrošnja stalnega kapitala 12.802 18,0 -0,2
neto poslovni presežek in raznovrstni dohodek 13.286 18,7 -0,1
Bruto domači proizvod – revizija 2026, Slovenija
2022 2023 2024 2025
BDP v tekočih cenah, mio. EUR 56.901 64.119 67.478 71.171
vrednost pred revizijo, mio. EUR 56.882 64.050 67.418 70.486 1)
sprememba, % 0,0 0,1 0,1 1,0
Rast obsega BDP, % 2,6 2,6 2,0 1,5
vrednost pred revizijo, % 2,7 2,4 1,7 1,1 1)
sprememba, odstotne točke 0,0 0,3 0,3 0,5
1) Ocena po četrtletnih podatkovnih virih
METODOLOŠKO OPOZORILO
V prehodnem obdobju po začetku veljavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti 2025 (SKD 2025) statistične podatke še zbiramo in objavljamo po SKD 2008. Prehodna obdobja bodo po posameznih statističnih področjih različno dolga.
V skladu z evropsko politiko revizij nacionalnih računov napovedujemo, da je obsežnejša revizija podatkov nacionalnih računov načrtovana v letu 2030, ko bo poleg ugotovitev novega petletnega kroga preverjanja podatkov o bruto nacionalnem dohodku uporabljena posodobljena klasifikacija gospodarskih dejavnosti, v pripravi pa je tudi nova metodološka podlaga nacionalnih računov, ki bo nadgradila sedanjo evropsko uredbo (prehod z Evropskega sistema računov 2010 na ESR 2030).
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
V skladu z evropsko politiko revizij nacionalnih računov napovedujemo, da je obsežnejša revizija podatkov nacionalnih računov načrtovana v letu 2030, ko bo poleg ugotovitev novega petletnega kroga preverjanja podatkov o bruto nacionalnem dohodku uporabljena posodobljena klasifikacija gospodarskih dejavnosti, v pripravi pa je tudi nova metodološka podlaga nacionalnih računov, ki bo nadgradila sedanjo evropsko uredbo (prehod z Evropskega sistema računov 2010 na ESR 2030).
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
SORODNE OBJAVE
Novo v podatkovni bazi SiStat: Bruto domači proizvod, dohodkovna metoda, 2. četrtletje 2026
28. avgust 2026
Novo v podatkovni bazi SiStat: Bruto domači proizvod, dohodkovna metoda, 2. četrtletje 2026
BDP v 2. četrtletju 2026 višji za 5,0 %
14. avgust 2026
BDP v 2. četrtletju 2026 višji za 5,0 %
Uporabniki zelo zadovoljni, zaupajo SURS-u in našim podatkom
13. julij 2026
Uporabniki zelo zadovoljni, zaupajo SURS-u in našim podatkom
Letošnji evropski zmagovalki statističnih iger iz Grčije in Cipra